Zeliščni kotiček ni le praktičen, temveč ima tudi dekorativno vrednost. Z vonjem in barvitostjo prispeva k prijetnemu ambientu, poleg tega pa nas spodbuja k večjemu zavedanju o uporabi naravnih sestavin v vsakdanjem življenju.

Izbira prave lokacije

Za uspešno rast zelišč je pomembno, da jim zagotovimo dovolj sončne svetlobe. Večina zelišč dobro uspeva na sončnih legah, zato je priporočljivo izbrati prostor, ki prejme vsaj pet ur neposredne svetlobe dnevno. Okenska polica, balkon ali zunanji rob vrta so primerni prostori, ki omogočajo zdravo rast.

Če nimamo dostopa do naravne svetlobe, razmislimo o uporabi namenskih luči za rastline. V notranjih prostorih, kjer je svetlobe manj, takšni viri svetlobe nadomestijo sonce in omogočajo rast tudi pozimi. Pomembno je, da rastline postavimo dovolj narazen, s čimer zagotovimo dobro kroženje zraka in preprečimo razvoj plesni.

Priprava posod in ustrezna zemlja

Zelišča lahko gojimo v različnih posodah, vendar naj imajo vse dober odtok za vodo. Na dnu loncev naj bodo luknje, skozi katere odteka odvečna vlaga, saj s tem preprečimo gnitje korenin. Priporočljivo je, da pod posodo dodamo tudi krožnik za zbiranje vode. Zemlja mora biti rahla, prepustna in bogata z organskimi snovmi.

V vrtnarskih centrih so na voljo mešanice, namenjene prav za zelišča. Te pogosto vsebujejo pesek ali perlit, kar poveča zračnost. Dobra osnova zagotavlja močnejšo rast in manjšo potrebo po gnojenju v prvih tednih.

Zelišča, primerna za začetnike

Začetniki naj se odločijo za rastline, ki so nezahtevne in hitro rastejo. Med najprimernejšimi so bazilika, peteršilj, drobnjak, timijan in meta. Te rastline dobro uspevajo v različnih pogojih in ne zahtevajo posebne nege, zato so odlična izbira za prve poskuse z zelišči.

Bazilika potrebuje veliko sonca in redno zalivanje, vendar odlično uspeva tudi na kuhinjski polici. Peteršilj je trpežen in prenese manj ugodne razmere. Meta hitro raste, a jo je treba saditi ločeno, saj s koreninami hitro zavzame ves prostor v posodi ali gredi.

Pravilno zalivanje in gnojenje

Zelišča potrebujejo redno in zmerno zalivanje. Pomembno je, da prst ni stalno mokra, saj s tem povečamo tveganje za gnitje korenin. Priporočljivo je zalivanje, ko je zgornji sloj zemlje suh na dotik. V vročih dneh je pogostost zalivanja večja, vendar še vedno odvisna od lege in posode.

Gnojenje naj bo zmerno in prilagojeno posamezni vrsti. Uporabimo tekoča gnojila na osnovi alg ali komposta, s katerimi ne obremenimo rastlin. Gnojimo na vsaka dva tedna v rastni sezoni, pozimi pa z gnojenjem prenehamo. Prekomerno hranjenje povzroči prehitro rast in slabšo aromo listov.

Obrezovanje in spodbujanje rasti

Redno obrezovanje spodbuja rast in ohranja rastline bujne. Pri večini zelišč odstranimo vrhnje dele poganjkov, s čimer spodbujamo razvejanje. S tem povečamo pridelek, ohranjamo kompakten videz rastline in preprečimo olesenitev stebel.

Obrezujemo vedno z ostrimi škarjami ali nožem, da ne poškodujemo rastline. Najbolje je, da režemo tik nad listnim vozlom. Zelišča, kot sta bazilika in meta, ob pravilnem obrezovanju ves čas odganjajo sveže liste, ki jih uporabimo pri kuhi ali za sušenje.

Shranjevanje in uporaba zelišč

Pridelek uporabimo svež, posušen ali zamrznjen. Sveža zelišča režemo tik pred uporabo, s čimer ohranimo največ arome. Če imamo višek pridelka, zelišča posušimo na senčnem in zračnem mestu, nato pa shranimo v temnih steklenih kozarcih ali platnenih vrečkah.

Zamrzovanje je primerno za peteršilj, drobnjak in koper. Narezana zelišča položimo v posodice za led, dodamo malo vode in zamrznemo, s čimer ohranimo barvo, okus in strukturo. Shranjevanje na ta način nam omogoča uporabo zelišč skozi vse leto, tudi v času, ko jih na vrtu ni.

The post Zeliščni kotiček: kako začeti in katere rastline izbrati? appeared first on Aquasana.si.

V prvi vrsti moramo seveda poskrbeti za primerno sorto. Za vzgojo lastnih sadij se priporočajo hibridi. Ti so označeni s F1, zanje pa je značilno, da dajejo zanesljivejše in bistveno bolj izenačene pridelke.

V nadaljevanju še 10 nasvetov za uspešno gojenje paradižnika.

1. Dovolj prostora za razvejanje

Sadike paradižnika je potrebno presajati do prvih listov. S tem omogočimo, da so korenine sposobne priti do čim več hranil ter vode. Če so cepljene, moramo paziti, da je cepljeno mesto nad zemljo.

Praviloma se sadike paradižnika sadi 50 centimetrov narazen v vrsti ter 70 centimetrov narazen med posameznimi vrstami. V rastlinjaku pa naj bo sadilna razdalja vsaj za 20 centimetrov večja.

2. Močna direktna svetloba

Sadike paradižnika nujno potrebujejo močno direktno svetlobo. Ker so pozimi dnevi kratki, rastlinam še toliko težje ponudimo dovolj naravne svetlobe. Če jih gojimo v rastlinjaku, je daleč najboljša rešitev ta, da jih vsak dan vsaj za 14 ur postavimo pod umetno svetlobo.

Mlade rastline naj bodo od fluorescentnih svetilk oddaljene le nekaj centimetrov, da jim lahko omogočimo primerno rast. Ko bodo pripravljene na sajenje zunaj rastlinjaka, poskrbimo, da jih posadimo na najbolj sončni del zelenjavnega vrta.

3. Uporaba ventilatorja

Za razvoj močnega stebla se morajo rastline paradižnika ves čas premikati in zibati v vetru. Naravno se to seveda dogaja na prostem. Če jih gojimo v notranjem prostoru, moramo sami zagotoviti primerno kroženje zraka.

Umeten vetrič lahko ustvarimo z uporabo ventilatorja. Rastline v tem primeru vsaj za pet minut obračamo po umetno narejenem vetru, in to dvakrat na dan.

4. Pred sajenjem primerno ogrejemo tla

Paradižniki ljubijo toploto. Če temperatura zraka in tal ni primerna, ne bodo pričeli primerno rasti. Za ustrezno ogreta tla lahko dobro poskrbimo že nekaj tednov pred sajenjem – območje sajenja paradižnikov prekrijemo s črno plastiko.

Nekateri priporočajo celo uporabo plastičnih plaht v rdeči barvi, saj naj bi bile pri omenjenem procesu še bistveno učinkovitejše.

5. Sadike posadimo dovolj globoko

Paradižnikove sadike moramo posaditi globlje, kot so bile posajene v loncu – vse do zgornjih listov. Le na takšen način rastline lahko razvijejo korenine vzdolž celotnega stebla. Več korenin za rastlino pomeni, da je močnejša.

Izkopati moramo torej dovolj veliko jamico ali pa plitev jarek ter rastline položiti postrani. Hitro se zravnajo same od sebe in rastejo proti soncu.

6. Mulčenje, ko je zemlja dovolj ogreta

Z odlaganjem zastirke moramo počakati, dokler se tla ne segrejejo dovolj. Kljub temu da mulčenje omogoča varčevati z vodo in preprečuje, da bi se po zemlji širile bolezni, je treba torej z njim počakati.

Paradižnik ima na sploh rad toploto. Počakati moramo, da sonce spomladi zemljo dovolj segreje. Ko so temperature primerno visoke in tla primerno ogreta, lahko dodajamo plast zastirke, da pomaga zadrževati vlago.

7. Odstranjevanje spodnjih listov

Ko paradižnik doseže primerno višino, moramo s spodnjega dela stebla odstraniti liste. Ti veljajo za najstarejše liste in navadno so to prvi listi, kjer se pojavijo težave z glivicami.

Spodnji listi paradižnika sčasoma dobivajo najmanjšo količino svetlobe in pretoka zraka. Ker ležijo blizu tal, so še toliko bolj dojemljivi za bolezni.

8. Odstranjevanje priseskov

Priseske, ki se razvijejo v mednožnem delu vej, moramo primerno odstraniti. Ti namreč ne bodo obrodili sadov, prav tako drugim delom rastline jemljejo energijo.

Ne smemo pozabiti tudi na obrezovanje nekaterih drugih delov rastline. Če želimo, da sonce doseže zoreče plodove, je dobro sproti odstranjevati oziroma redčiti odvečno listje. Obenem se moramo zavedati, da so prav listi tisti del rastline, ki ustvarjajo sladkorje. Manj listov torej pomeni tudi manj sladkih paradižnikov.

9. Redno zalivanje

Medtem ko se razvijajo plodovi, moramo paradižnik redno in obilno zalivati. Neredno zalivanje vodi do gnitja. Rastline morajo tedensko dobiti vsaj 1 do 1,5 centimetra vode.

Zalivanje omilimo, ko paradižniki pričnejo zoreti. Zmanjšanje količine vode namreč rastlino spodbudi h koncentraciji sladkorjev za slajši okus.

10. Ščipanje konic na glavnih steblih

Zorenje paradižnika je v večji meri prepuščeno vremenu. Včasih pa lahko pomagamo tudi sami. Ščipanje konic na glavnih steblih na začetku poletja spodbuja paradižnike, da pričnejo vlagati svojo energijo v cvetenje. Slednje velja za indeterminantne paradižnike oziroma tiste, ki imajo stalno na voljo plodove.

Ščipanje se lahko izvrstno obnese tudi proti koncu poletja, kadar želimo, da z zorenjem pohitijo še zadnji paradižniki.

The post 10 nasvetov za gojenje paradižnika appeared first on Aquasana.si.

Nekatere rastline enostavno potrebujejo več gnojila kot druge, zato je pred urejanjem vrta treba pripraviti načrt. Zagotovo pa je zelo slabo poslušati nasvete v stilu, da bo bolj pognojen vrt bolj bogato obrodil. Tudi vsega dobrega je enkrat preveč.

Katera gnojila uporabiti?

Rastline za svojo rast potrebujejo določena hranila in snovi, kot so dušik, fosfor, kalij in drugo. S tem poskrbimo, da se bo rastlina lahko razvijala tako v koreninah kot zelenih delih, predvsem listih. Ker na vrt delujejo različne vremenske spremembe, je nujno, da s kalijem poskrbimo za njihovo odpornost.

Za domač vrt nekako velja, da ne uporabljamo mineralnih gnojil, pač pa zgolj organska. Eden bolj priljubljenih je hlevski gnoj, uporablja pa se tudi gnoj prašičev in perutnine. Uporabljamo vsaj pol leta star gnoj. Določena organska gnojila lahko tudi kupimo, doma pa lahko pridelamo kompost.

Koliko gnojiti?

Najslabše se je gnojenja vrta lotiti na pamet. Najprej je potrebno pravilno razdeliti vrt in gredice ter načrtovati, kaj bo kje raslo, saj ni vseeno, kateri rastlini namenimo koliko gnoja. Prav tako pa velja za eno izmed večjih napak vsakoletno gnojenje s hlevskim gnojem.

Hranila iz hlevskega gnoja se namreč v zemljo sproščajo več let, zato lahko z vsakoletnim dodatnim gnojenjem rastlinam zgolj škodimo. Še eno izmed pravil je, da vrta ne gnojimo v obdobju, ko rastline komajda poženejo korenine, saj jih lahko na ta način dobesedno požgemo.

Uravnoteženost gnojenja

Bistvo gnojenja zelenjavnega vrta tiči v uravnoteženosti. Gnojimo spomladi in v času, ko rastline intenzivno rastejo ter močno potrebujejo hranila. Priporoča pa se tudi analiza tal, ki bo povedala, koliko gnojiva sploh moramo dodati. Takšna analiza naj bi se opravila na vsaka 4 leta.

Če imamo to srečo, da lahko pridelamo lasten kompost, potem pognojimo spomladi, ko odstranimo plevel in vrt pripravljamo na sajenje. Kompost zadelamo v prst, s čimer vsako leto dodatno izboljšujemo njeno kvaliteto. Količina naj bo prilagojena potrebam posameznih rastlin.

Gnojila je potrebno zadelati v tla

Še eno od pravil, ki se ga je treba držati pri gnojenju, je, da se uporabljeno gnojilo zadela v tla. Razlog za to je precej preprost. Če gnojilo na primer zgolj posujemo po zemlji in pustimo, bodo hranila namesto v zemljo izparevala v zrak in bo tako manj dobrega ostalo za vrt in rastline.

Gnoja ne gre zakopavati pregloboko, saj še vedno potrebuje zrak in vodo za vse tiste procese, ki na koncu nahranijo rastline. Prav tako pa lahko s preglobokim zakopavanjem povzročimo gnitje.

The post Osnovna pravila gnojenja zelenjavnega vrta appeared first on Aquasana.si.

S skrbjo za bonsaj duhovno rastemo, na nek način meditiramo in se učimo, kako ostati mirni in se ne predajati stresu, ki ga je okoli nas vse več. Ker pa bonsaj zahteva leta in leta, se marsikdo prestraši, da nalogi ne bo kos. A danes lahko bonsaj kupimo v vrtnem centru in naprej skrbimo zanj.

Kako izbrati bonsaj?

Ena od dilem je vsekakor sama izbira. Še posebej začetniki najprej ne vedo, kam bi se obrnili in po katerem drevescu bi segli. K sreči lahko danes kupimo že rastline pripravljene na nadaljnje vzdrževanje, kljub temu pa je potrebno o njih vedeti nekaj reči.

Če nimate namena postati profesionalec na tem področju, si boste vsekakor raje ogledali tiste vrste, ki ne zahtevajo prav posebnega režima in pogojev. V tem primeru bodo za vas najprimernejši bonsaji, ki so navajeni uspevati v vremenskih pogojih, kakršni so v vašem okolju, verjetno še bolje pa bo pogledati kar za sobnimi.

Sobni bonsaj

Kot ste verjetno že uganili, je sobni bonsaj rastlina, ki dobro uspeva pri sobni temperaturi. Mednje štejemo grmovnice in listavce, ki načeloma dobro uspevajo v podobnih pogojih, kot jih imate na voljo doma. Naj vas ne zmoti kakšna opazka poznavalca, da to ni pravi bonsaj.

Vaš sobni bonsaj bo enako prikupen kot katerikoli drugi, in tudi njemu boste posvetili nekaj svoje pozornosti, da bo lepo uspeval pred vašimi očmi. Če boste strokovnjake vprašali za nasvet, vam bodo verjetno priporočili fikus, ki raste dokaj hitro, a je zanj precej enostavno skrbeti. Obrezovali ga boste namreč zgolj enkrat letno, in sicer spomladi.

Skrb za rastlino

Če govorimo o sobnem bonsaju, naj dodamo, da bo zanj najprimernejše okolje s temperaturo od 15 do 25 °C. Naj vas ne bo strah, če nimate zares veliko sonca v sobi, saj mu bolj godi posredna in ne preveč močna sončna svetloba.

Čeprav je znano, da je potrebno bonsaj zalivati izjemno natančno in skrbeti za to, da se voda ne zadržuje v plitki posodi, pa je pri sobnem bonsaju to nekoliko manj zahtevno. Vseeno pa poskrbite za to, da zemlja ne bo pretirano poplavljena, saj lahko to slabo vpliva na korenine.

Vodič za vzdrževanje bonsaja

Da bo vaš bonsaj dobro uspeval, se držite naslenjih navodil:

• Redno preverjajte vlažnost zemlje in zalijte, ko je ta suha. Ne zalivajte zgolj ciklično po urah, saj se vlažnost redno spreminja.
• Bonsaj namestite stran od direktne sončne svetlobe in ne blizu grelnih teles.
• Redno obrezujte, da bonsaj ohrani pravo obliko. To storite tako, da previdno odstranjujete lističe in vejice.
• Obliko bonsaja vzdržujte z vrvico, s katero zvežete vejice.
• V zemljo dodajte nekaj večjih kamenčkov za boljše odvajanje vode.
• Gnojilo vedno dodajajte šele po zalivanju.
• Bonsaj presadite na dve do pet let.
• Pri presajanju vedno skrbno očistite posodico.

Spoznajte še druge vrste bonsajev

Omenili smo že, da med sobnimi bonsaji prevladujejo fikusi in grmovnice, poglejmo pa še druge vrste, ki znajo biti dokaj zahtevne za vzdrževanje. Morda še niste slišali za Šito bonsaj. Gre za miniaturno drevesce, ki meri tja do 5 centimetrov in ima zelo malo vejic in listov.

Mame bonsaj meri do 15 centimetrov, Šohin od 15 do 25 centimetrov, poznamo pa tudi nekoliko večje. Ti segajo do 60 centimetrov in se imenujejo Chumono. Obstajajo pa še večje vrste, denimo Omono, ki meri do 120 cm, ter Hachi-uye, ki zraste preko 130 cm visoko.

The post Kako poskrbeti za bonsaj? appeared first on Aquasana.si.

Tudi v tem času je v zemlji še marsikaj, kar bo popestrilo naše mize in krožnike, hkrati pa je potrebno vrt pripraviti za prihajajočo sezono. Lastniki vrtov vam bodo povedali, da dela na vrtu v resnici nikoli ne zmanjka. K sreči pa gre za delo, ki ga opravljamo z veseljem.

1. Priprava na naslednjo sezono

V novembru na vrtovih potekajo vzdrževalna dela na različne načine. Po eni strani je potrebno določene vrtnine, ki se še vedno nahajajo v zemlji, zaščititi pred mrazom ali presaditi, po drugi strani pa je treba zemljo pripraviti na zimsko obdobje.

Na vrtu boste v tem času še vedno opazili radič, špinačo in ohrovt. Tudi korenje in zelena lahko še vztrajata do tistega pravega mraza. Prazne gredice rahlo prekopljemo, potresemo z organskim gnojilom in z dodatno plastjo zemlje.

2. V sadovnjaku

V sadovnjaku je novembra vedno kaj dela. V primeru, da je ostalo še kaj vztrajnega sadja, tega oberemo in ustrezno skladiščimo v temen in hladnejši prostor. Navadno v klet ali v za to namenjeno shrambo. V novembru je tudi ugoden čas za presajanje sadnega drevja.

Jablane, hruške in podobno sadno drevje obrežemo ter zaščitimo pred morebitnimi škodljivci. V boju zoper glivične bolezni lahko uporabimo bakren pripravek, s katerim poškropimo drevesa.

3. Skrb za zelišča

Zelišča, ki naše brbončice razveseljujejo skozi celo leto, je potrebno presaditi v lončke in jih umakniti v toplejše prostore. Če je v kuhinji na voljo dovolj prostora na okenski polici ali pultu, do katerega seže dnevna svetloba, bo več kot zadostovalo.

Zelišča, kot sta na primer timijan in drobnjak, lahko pustimo zunaj, vsekakor pa je potrebno poprej preveriti, katera so tista, ki potrebujejo zaščito pred mrazom in katera mu dobro kljubujejo kar sama od sebe.

4. Okrasne rastline

Rože in druge okrasne rastline, občutljive na mraz, presejemo v lončke ter postavimo na varno. V novembru še vedno sadimo tulipane, pri čemer pa je potrebno zemljo prekriti s hlevskim gnojem, s katerim hkrati prekrijemo trajnice.

5. Novembra sejemo tudi vrtnine

Navadno v novembru sejemo vrtnine, ki kalijo precej dolgo in bi radi pridelke zagledali že zgodaj spomladi. Mednje štejemo špinačo, korenje, peteršilj in čebulo. Pomislimo še na česen, sejemo pa lahko tudi grah. Če imate na voljo zimski vrt, pa sploh ni nobene težave.

The post 5 novembrskih vrtnih opravil appeared first on Aquasana.si.

Prav nič nenavadnega ni, če maja na vrtu že pobiramo prve pridelke, saj se delo tam namreč prične že precej prej. Le kdo se ne veseli mladega krompirja, pa redkvic, zelja, rukole in ostalih dobrot, ki nam jih maja ponuja naš vrt. A maja tudi sejemo.

1. Okopavanje vrta

Čeprav gredo ob besedi »okopavanje« marsikomu dlake pokonci, pa gre za opravilo na vrtu, ki pač mora biti opravljeno. Če vam okopavanje ne diši zaradi prisilne drže med vihtenjem motike, je čas, da to spremenite. Okopavanje bo precej bolj enostavno, če boste imeli to opravilo večkrat na sporedu.

Največja napaka je, če se tega lotite zgolj dvakrat letno in takrat pustite svoje srce in pljuča na vrtnih gredicah. Okopavajte denimo enkrat tedensko, pa takrat bolj na rahlo. S tem boste preprečili rast plevela in bo tudi naslednje okopavanje precej bolj enostavno. In pozabite na motiko. V trgovini za vrtove poiščite primernejše orodje za svojo hrbtenico.

2. Maj je mesec paradižnika

Dejansko ni vrta in vrtnarja, ki v maju ne bi imel opraviti s paradižnikom. Gre za sila priljubljen plod, ki se znajde tako v slastnih solatah kot tudi v omakah in drugih kombinacijah.

Nekateri ga jedo kar tako. Sveže pobranega in opranega na vrtu. Poskrbite za to, da bo imel vaš paradižnik ustrezno oporo. Poleg paradižnika pa boste želeli verjetno pripraviti oporo tudi za fižol.

3. Nega trate

Čeprav svojo trato okoli vrta urejate že pred majem, pa je ključnega pomena, da jo negujete tudi v tem pomladnem mesecu. Poleg redne košnje ji namenite še nekaj dodatne pozornosti. Trato kosite nekje na 5 dni, vsekakor pa preverite tudi, ali bi ji prav prišlo nekaj gnojenja.

Trato prav tako dobro prezračite. Če ne veste, kaj to pomeni, gre za enostaven postopek, med katerim s posebnimi grabljami prebadamo tla in na ta način omogočamo trati, da »zadiha«.

4. Sajenje v maju

Maja sadimo tiste vrtnine, ki jim rečemo pomladne, a smo jih pustili za konec. Mednje navadno spadajo fižol, jajčevci, paprika, paradižnik in seveda solata. Pri sajenju bodite pozorni na to, da skupaj sadite zelenjavo, ki sodi skupaj, sicer bo pridelek bolj slab. Ne pozabite na gnojenje in redno zalivanje.

Pa veliko sreče in obilo veselja v vašem vrtu!

The post 4 majska vrtna opravila appeared first on Aquasana.si.

Dandanes so le-te že tako pametne in polne najrazličnejših senzorjev ter moderne tehnologije, da lahko o košnji trave skorajda razmišljajo namesto vas. V tem pogledu še posebej prednjačijo robotske kosilnice Husqvarna, ki so postale čisto pravi pomočniki, na katere se lahko povsem zanesete.

Kosi takrat, ko je treba

Saj poznate tisti občutek: lenobna nedelja, malo dlje bi ostali v postelji, se kasneje z družino podali na kak izlet ali se ukvarjali s športom. Ampak vaša trata vas nujno potrebuje. Ravno pravo vreme je, trava pa nujno potrebna svojega frizerskega tretmaja.

Brez skrbi. Robotska kosilnica bo za vas opravila težaško delo in vašo trato pokosila v pravem trenutku, ravno takrat, ko bo treba. Ne gre namreč za robotski sesalnik, ki se ob določeni uri zapodi po parketu in počisti umazanijo. Robotska kosilnica je še precej bolj napredna.

Tehnologija in kopica senzorjev

Robotska kosilnica, ki je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, obvlada marsikaj. Tako seveda ne sme manjkati GPS sprejemnik, s pomočjo katerega v vsakem trenutku ve, kje je že kosila in kam se mora še obrniti. Tu so senzorji za bližino, ki zaznajo oviro, jo obidejo ter pokosijo tudi okoli nje.

A to še ni vse. Tu sta še vremenski časovnik in avtomatsko prilagajanje pogostosti košnje vremenu. Torej, trata se pogosteje kosi takrat, ko hitreje raste, to pa je v obdobjih dežja. Ko je suho pač manjkrat. Na ta način je zmaga trojna:

• manjša poraba energije,
• manjša obraba kosilnice,
• manjša obremenitev trate.

Kako izbrati robotsko kosilnico?

Pred nakupom takšne naprave se je seveda dobro prej ustrezno informirati. To lahko storite s pomočjo primernih forumov, vsekakor pa tudi na samem prodajnem mestu. Eno takšnih je zagotovo LESOTEKA TRGOVINE, kjer vam bodo znali svetovati strokovnjaki s tega področja.

Načeloma pa velja, da je potrebno pred nakupom robotske kosilnice vzeti v obzir kvadraturo oziroma površino trate, pa tudi podatek glede hrupnosti, saj si ne želite ob nepravem času razjeziti soseda. Cenovni razpon teh naprednih pomočnikov je dokaj velik, prav zato pa je zelo pomembno, da izberete pravega zase.

Omislite si garažno hiško

Kot se za napredno robotsko kosilnico spodobi, je pomembno, da ima tudi svojo garažo. Torej mesto, kamor se skrije pred vremenskimi in drugimi zunanjimi vplivi, ki bi ji lahko škodili na dolgi rok: pred dežjem, vetrom in močnim soncem.

Prej smo omenili robotske kosilnice znamke Husqvarna, zato na tem mestu dodajmo še pripadajočo garažno hiško Automuwer. Ta je sicer na voljo samo za določene modele, na kar bodite pozorni pred nakupom, a jim nudi zares dobro zaščito. Pod njenim zavetjem se kosilnica kljub temu lahko polni, zaradi zložljivega zgornjega dela hiške pa ostaneta dostopna tudi tipkovnica in zaslon.

Priznajte, igrate se z idejo, da naslednjič ne bi več sami preganjali kosilnice po svoji trati.

The post Zakaj izbrati robotsko kosilnico? appeared first on Aquasana.si.

Za lep vrt in njegovo okolico je potrebna redna skrb in vzdrževanje, ki si ga olajšamo z različnimi vrtnimi orodji. Ste si vrtne pripomočke in ustrezno orodje že priskrbeli? Ste prepričani, da imate prav vse, kar boste potrebovali? V nadaljevanju boste spoznali, kaj potrebuje vsak vrtni mojster.

Vrtne kosilnice za lepo urejeno travo

V kolikor imate doma travnik, je kosilnica zagotovo najpomembnejši del vrtne opreme. Če želite ravno pokošeno in urejeno zelenico, je izbira prave kosilnice izjemno pomembna. Izbirate lahko med različnimi vrstami kosilnic, kot so na primer bencinska, električna, akumulatorska ali robotska. Kosilnice se med seboj razlikujejo predvsem v zmogljivosti in viru energije za svoje delovanje. Pred nakupom je potrebno pomisliti predvsem na lastne želje in potrebe, pri čemer morate upoštevati predvsem velikost vrta, pogostost košnje in razgibanost terena.

Bencinska kosilnica je običajno najmočnejša in je primerna tudi za bolj neravne terene. Poganja jo bencinski motor, zato je treba poskrbeti, da ne zmanjka goriva. Električne kosilnice so primerne za košnjo zelenice v okolici hiše, saj so omejene z dolžino električnega kabla. Akumulatorske kosilnice so v zadnjem času zelo priljubljene, saj so tudi akumulatorji zmogljivejši. Najudobnejša za košnjo pa je vsekakor robotska kosilnica, ki vam lahko pokosi zelenico tudi, ko vas ni doma.

Vrtno orodje za popoln izgled vašega vrta

Vrtne kosilnice pa niso edino vrtno orodje, ki ga potrebujete za lep izgled svoje zelenice. Tu so še razni prezračevalniki trave, s katerimi odstranite odmrlo travo, ki bo na ta način ponovno zadihala in dobila dovolj hranljivih snovi, ki jih potrebuje za nadaljnjo rast. Odločite se lahko za ročni prezračevalnik, vendar je delo z njim dokaj naporno, zato si ga lahko olajšate z električnim prezračevalnikom.

Tudi obrezovanje rastlin na vrtu zahteva primerno orodje. Najpogosteje se za to uporabljajo škarje različnih velikosti. Za manjše rastline so dovolj manjše škarje za obrezovanje, medtem ko so na primer za okrasno živo mejo dobrodošle nekoliko večje električne škarje.

Na vrtu si pomagamo še z ostalim orodjem in opremo, kot so na primer rahljači, drobilniki vej ali puhalniki, ki nam prav tako olajšajo delo. Izbira vrtnega orodja in opreme je danes resnično zelo pestra. Nakup vrtnih strojev, varilnih aparatov ter ostale opreme je najenostavneje opraviti v specializirani prodajalni, kjer vam tudi primerno svetujejo.

Če orodje in pripomočke že poznate, pa jih lahko naročite kar prek spleta. Svetujemo vam, da na označeni povezavi preverite ponudbo podjetja Ipo-Teh d.o.o., kjer so vam na voljo vrtne kosilnice priznanih proizvajalcev, motorne kose, puhalniki in sesalniki listja ter druga oprema za urejanje okolice doma.

The post Oprema za lep vrt in okolico appeared first on Aquasana.si.

Na kakovost in količino pridelka na vrtu v zelo veliki meri vplivata tudi dobro načrtovanje in ureditev zelenjavnega vrta. Preden se odpravite na vrt in začnete z urejanjem, si preberite nekaj najkoristnejših nasvetov in priporočil za svoj popoln zelenjavni vrt, ki ga boste z veseljem obdelovali.

1. Izberite pravo lokacijo

Pri načrtovanju zelenjavnega vrta je v prvi vrsti pomembna izbira prave lokacije, ki v veliki meri vpliva na uspeh vrtnarjenja. Poglavitnega pomena je sončna svetloba, ki vpliva na zdrav in obilen pridelek. V bližini vrta naj bo zato čim manj grmičevja in dreves, imejte pa zagotovljeno oskrbo z vodo.

Tudi zemlja mora biti dovolj kakovostna. Vsekakor so najboljša rodovitna, ravna in dobro izsušena ilovnata tla. Izogibajte se težki glini in zelo peščenim tlom. Sicer pa lahko rodovitnost zemlje ves čas izboljšujete z različnimi organskimi gnojili, a še vedno je najbolje, da že v osnovi poskrbite za kakovostno prst.

2. Poskrbite za primerno velikost

Najprej se odločite za velikost zelenjavnega vrta. Ta je odvisna od razpoložljivega prostora, količine potrebne zelenjave in količine dela in časa, ki ga imate na razpolago. Šele nato se odločite, katere vrste zelenjave boste gojili. Odločite se za vrste, ki jih radi uživate skupaj s svojimi najbližjimi.

3. Naredite skico oziroma načrt

Pred ureditvijo vrta naredite skico oziroma načrt za zelenjavni vrt. Ta naj prikazuje mesto posamezne vrste zelenjave, razmik med vrsticami ter datume za sajenje. Skici dodajte še načrt za kolobarjenje, saj ni priporočljivo, da se ena in ista vrsta zelenjave vedno goji na istem mestu.

4. Kupujete kakovostna semena in zdrave sadike

Ko bo načrt za zelenjavni vrt izdelan, pojdite nakupovat semena, sadike, gnojila in vso potrebno vrtnarsko opremo. Poskrbite, da bo vse, kar boste kupili, dovolj kakovostno. Semena naj izvirajo iz zanesljivih semenarn oziroma gojiteljev zelenjave. Sadike naj bodo za sajenje ravno prav razvite.

5. Prst obogatite s kompostom

Preden se lotite sajenja, si priskrbite še prst. Ta namreč predstavlja hrano in vodo za rastline. Zemlji lahko dodajate tudi organske snovi in gnojila za spodbujanje rasti in razvoja rastlin. Priporočamo vam, da uporabljate kompost, ki je odličen vir organskih snovi ter je enostaven za izdelavo in uporabo.

6. Sejte v ravnih vrstah

S sejanjem lahko pričnete, ko boste imeli vse pripravljeno. Sejte v ravnih vrstah oziroma geometrijsko urejeno. To pomembno vpliva na funkcionalne prednosti in tudi na sam izgled in urejenost vrta.

7. Zatirajte plevel

Plevel zatirajte pravočasno, če res želite imeti popoln zelenjavni vrt. Zanj je značilno, da zadržuje škodljivi mrčes in polže, ki lahko povsem uničijo vaš pridelek. Poskrbite, da bo tudi zemlja na vrtu dovolj vlažna, saj rastline poleg hranilnih snovi potrebujejo še zadostno količino vode.

The post 7 nasvetov za ureditev zelenjavnega vrta appeared first on Aquasana.si.

Prekopavanje gredic ter priprava na setev in sejanje

Tla v aprilskem času so po nekaj dneh sonca primerna za okopavanje, zato prekopljemo gredice in jih počasi pripravimo na setev ter sejanje. Prav tako moramo gredice pognojiti z mineralnimi in organskimi gnojili, priporoča se tudi priljubljeni kompost. Na koncu je gredice potrebno še očistiti, zravnati ter primerno pripraviti.

Sejanje odpornejših vrtnin

Aprila na prostem že lahko sejemo in sadimo odpornejše vrtnine, med katere sodijo radič, šalotka, grah, čebula, špinača, zgodnji fižol ter krompir. V tem času občutljivejše vrtnine raje sejemo in sadimo v zaboje, lončke ter tople grede. Med take vrtnine sodijo kumare, jedilne buče, paprika, melona, zelje, rdeča pesa in podobno.

Mlade rastline, ki jih posejemo na prosto, moramo nujno zaščititi pred slano. Ves čas je potrebno odstranjevati plevel.

Presajanje zelišč ter zamenjava vrhnje plasti zemlje

April je čas, ko je potrebno zelišča v posodah presaditi, po potrebi je treba zamenjati tudi vrhnjo plast zemlje. Nato jo je potrebno pognojiti še s kompostom in drugimi organskimi gnojili. Mesec april je primeren tudi za zasaditev novih oblik zelišč.

Sajenje rdečega in črnega ribeza, kosmulje in robide

Aprila na naših sadnih vrtovih lahko sadimo rdeči in črni ribez, kosmulje, robido ter še kaj. V tem času robidam odstranimo stare poganjke, mlajšo vrsto robide pa speljemo po špalirjih. Ta čas je primeren tudi za razmnoževanje jagodičevja s tako imenovanim grobanjem. Veje je potrebno zasuti z zemljo, nato navlažimo ter pustimo, da se razvijejo korenine. Drevje v tem času lahko pognojimo še z dušikom.

Sajenje vrtnic in potonk

Potrebno je poskrbeti tudi za okrasni vrt. Lahko posadimo čebulice gladijol in gomolje dalij. Prav tako v aprilskem času sadimo vrtnice in priljubljene potonke. Okrasnemu srobotu odstranimo vse pozeble dele. Travo je potrebno dobro prezračiti. To pomeni, da jo temeljito pregrabimo in na mestih, kjer je redkejša, posejemo novo.

The post 5 aprilskih vrtnih opravil appeared first on Aquasana.si.