Vsi ljubiteljski in bolj resni vrtičkarji se zavedajo, kako zelo je za njihov vrt pomembno, da je pravilno pognojen. Prst tako namreč pride do prepotrebnih hranil in omogoča zdravo ter plodno okolje za rastline, ki jih tam posadimo. Gnojenje je potrebno vedno planirati s kolobarjenjem.
Nekatere rastline enostavno potrebujejo več gnojila kot druge, zato je pred urejanjem vrta treba pripraviti načrt. Zagotovo pa je zelo slabo poslušati nasvete v stilu, da bo bolj pognojen vrt bolj bogato obrodil. Tudi vsega dobrega je enkrat preveč.
Katera gnojila uporabiti?
Rastline za svojo rast potrebujejo določena hranila in snovi, kot so dušik, fosfor, kalij in drugo. S tem poskrbimo, da se bo rastlina lahko razvijala tako v koreninah kot zelenih delih, predvsem listih. Ker na vrt delujejo različne vremenske spremembe, je nujno, da s kalijem poskrbimo za njihovo odpornost.
Za domač vrt nekako velja, da ne uporabljamo mineralnih gnojil, pač pa zgolj organska. Eden bolj priljubljenih je hlevski gnoj, uporablja pa se tudi gnoj prašičev in perutnine. Uporabljamo vsaj pol leta star gnoj. Določena organska gnojila lahko tudi kupimo, doma pa lahko pridelamo kompost.
Koliko gnojiti?
Najslabše se je gnojenja vrta lotiti na pamet. Najprej je potrebno pravilno razdeliti vrt in gredice ter načrtovati, kaj bo kje raslo, saj ni vseeno, kateri rastlini namenimo koliko gnoja. Prav tako pa velja za eno izmed večjih napak vsakoletno gnojenje s hlevskim gnojem.
Hranila iz hlevskega gnoja se namreč v zemljo sproščajo več let, zato lahko z vsakoletnim dodatnim gnojenjem rastlinam zgolj škodimo. Še eno izmed pravil je, da vrta ne gnojimo v obdobju, ko rastline komajda poženejo korenine, saj jih lahko na ta način dobesedno požgemo.
Uravnoteženost gnojenja
Bistvo gnojenja zelenjavnega vrta tiči v uravnoteženosti. Gnojimo spomladi in v času, ko rastline intenzivno rastejo ter močno potrebujejo hranila. Priporoča pa se tudi analiza tal, ki bo povedala, koliko gnojiva sploh moramo dodati. Takšna analiza naj bi se opravila na vsaka 4 leta.
Če imamo to srečo, da lahko pridelamo lasten kompost, potem pognojimo spomladi, ko odstranimo plevel in vrt pripravljamo na sajenje. Kompost zadelamo v prst, s čimer vsako leto dodatno izboljšujemo njeno kvaliteto. Količina naj bo prilagojena potrebam posameznih rastlin.
Gnojila je potrebno zadelati v tla
Še eno od pravil, ki se ga je treba držati pri gnojenju, je, da se uporabljeno gnojilo zadela v tla. Razlog za to je precej preprost. Če gnojilo na primer zgolj posujemo po zemlji in pustimo, bodo hranila namesto v zemljo izparevala v zrak in bo tako manj dobrega ostalo za vrt in rastline.
Gnoja ne gre zakopavati pregloboko, saj še vedno potrebuje zrak in vodo za vse tiste procese, ki na koncu nahranijo rastline. Prav tako pa lahko s preglobokim zakopavanjem povzročimo gnitje.
