10 nasvetov za gojenje paradižnika

2
Gojen paradižnik

Paradižnik velja za eno od najbolj priljubljenih vrtnin na naših vrtovih. Če želimo uživati v hranjenju slastnega domačega paradižnika, je ključno upoštevanje osnovnih pravil za sajenje in gojenje. Slednje je še toliko pomembneje, ker ravno paradižnik velja za vrsto zelenjave, s katero lahko v vrtu naletimo na kar nekaj težav.

V prvi vrsti moramo seveda poskrbeti za primerno sorto. Za vzgojo lastnih sadij se priporočajo hibridi. Ti so označeni s F1, zanje pa je značilno, da dajejo zanesljivejše in bistveno bolj izenačene pridelke.

V nadaljevanju še 10 nasvetov za uspešno gojenje paradižnika.

1. Dovolj prostora za razvejanje

Sadike paradižnika je potrebno presajati do prvih listov. S tem omogočimo, da so korenine sposobne priti do čim več hranil ter vode. Če so cepljene, moramo paziti, da je cepljeno mesto nad zemljo.

Praviloma se sadike paradižnika sadi 50 centimetrov narazen v vrsti ter 70 centimetrov narazen med posameznimi vrstami. V rastlinjaku pa naj bo sadilna razdalja vsaj za 20 centimetrov večja.

2. Močna direktna svetloba

Sadike paradižnika nujno potrebujejo močno direktno svetlobo. Ker so pozimi dnevi kratki, rastlinam še toliko težje ponudimo dovolj naravne svetlobe. Če jih gojimo v rastlinjaku, je daleč najboljša rešitev ta, da jih vsak dan vsaj za 14 ur postavimo pod umetno svetlobo.

Gojenje paradižnika - umetna svetloba
Paradižniki v rastlinjakih dobro uspevajo pod umetno svetlobo.

Mlade rastline naj bodo od fluorescentnih svetilk oddaljene le nekaj centimetrov, da jim lahko omogočimo primerno rast. Ko bodo pripravljene na sajenje zunaj rastlinjaka, poskrbimo, da jih posadimo na najbolj sončni del zelenjavnega vrta.

3. Uporaba ventilatorja

Za razvoj močnega stebla se morajo rastline paradižnika ves čas premikati in zibati v vetru. Naravno se to seveda dogaja na prostem. Če jih gojimo v notranjem prostoru, moramo sami zagotoviti primerno kroženje zraka.

Umeten vetrič lahko ustvarimo z uporabo ventilatorja. Rastline v tem primeru vsaj za pet minut obračamo po umetno narejenem vetru, in to dvakrat na dan.

4. Pred sajenjem primerno ogrejemo tla

Paradižniki ljubijo toploto. Če temperatura zraka in tal ni primerna, ne bodo pričeli primerno rasti. Za ustrezno ogreta tla lahko dobro poskrbimo že nekaj tednov pred sajenjem – območje sajenja paradižnikov prekrijemo s črno plastiko.

Nekateri priporočajo celo uporabo plastičnih plaht v rdeči barvi, saj naj bi bile pri omenjenem procesu še bistveno učinkovitejše.

5. Sadike posadimo dovolj globoko

Paradižnikove sadike moramo posaditi globlje, kot so bile posajene v loncu – vse do zgornjih listov. Le na takšen način rastline lahko razvijejo korenine vzdolž celotnega stebla. Več korenin za rastlino pomeni, da je močnejša.

Izkopati moramo torej dovolj veliko jamico ali pa plitev jarek ter rastline položiti postrani. Hitro se zravnajo same od sebe in rastejo proti soncu.

6. Mulčenje, ko je zemlja dovolj ogreta

Z odlaganjem zastirke moramo počakati, dokler se tla ne segrejejo dovolj. Kljub temu da mulčenje omogoča varčevati z vodo in preprečuje, da bi se po zemlji širile bolezni, je treba torej z njim počakati.

Paradižnik ima na sploh rad toploto. Počakati moramo, da sonce spomladi zemljo dovolj segreje. Ko so temperature primerno visoke in tla primerno ogreta, lahko dodajamo plast zastirke, da pomaga zadrževati vlago.

7. Odstranjevanje spodnjih listov

Ko paradižnik doseže primerno višino, moramo s spodnjega dela stebla odstraniti liste. Ti veljajo za najstarejše liste in navadno so to prvi listi, kjer se pojavijo težave z glivicami.

Spodnji listi paradižnika sčasoma dobivajo najmanjšo količino svetlobe in pretoka zraka. Ker ležijo blizu tal, so še toliko bolj dojemljivi za bolezni.

8. Odstranjevanje priseskov

Priseske, ki se razvijejo v mednožnem delu vej, moramo primerno odstraniti. Ti namreč ne bodo obrodili sadov, prav tako drugim delom rastline jemljejo energijo.

Ne smemo pozabiti tudi na obrezovanje nekaterih drugih delov rastline. Če želimo, da sonce doseže zoreče plodove, je dobro sproti odstranjevati oziroma redčiti odvečno listje. Obenem se moramo zavedati, da so prav listi tisti del rastline, ki ustvarjajo sladkorje. Manj listov torej pomeni tudi manj sladkih paradižnikov.

9. Redno zalivanje

Medtem ko se razvijajo plodovi, moramo paradižnik redno in obilno zalivati. Neredno zalivanje vodi do gnitja. Rastline morajo tedensko dobiti vsaj 1 do 1,5 centimetra vode.

Zalivanje omilimo, ko paradižniki pričnejo zoreti. Zmanjšanje količine vode namreč rastlino spodbudi h koncentraciji sladkorjev za slajši okus.

10. Ščipanje konic na glavnih steblih

Zorenje paradižnika je v večji meri prepuščeno vremenu. Včasih pa lahko pomagamo tudi sami. Ščipanje konic na glavnih steblih na začetku poletja spodbuja paradižnike, da pričnejo vlagati svojo energijo v cvetenje. Slednje velja za indeterminantne paradižnike oziroma tiste, ki imajo stalno na voljo plodove.

Ščipanje se lahko izvrstno obnese tudi proti koncu poletja, kadar želimo, da z zorenjem pohitijo še zadnji paradižniki.

DELI
Aquasana
Je nastopil čas za prenovo doma? Ne veste, kako opremiti notranjost stanovanja? Bi želeli izpopolniti svoje veščine vrtnarjenja? Na spletnem portalu Aquasana.si boste zagotovo našli odgovore na svoja vprašanja, povezana z urejanjem doma in vrta.