Majhne spremembe v prostoru lahko ustvarijo občutno razliko pri vsakodnevnem počutju. Pri izboljševanju kakovosti bivanja upoštevamo tako funkcionalne kot tudi čustvene vidike prostora.

1. Urejena in smiselna razporeditev

Premišljena razporeditev pohištva in opreme vpliva na občutek prostornosti ter preglednosti v prostoru. Ko je gibanje po prostoru nemoteno in predmeti niso natrpani, se zmanjša občutek napetosti in poveča funkcionalnost bivanja. Smiselna postavitev omogoča boljšo izrabo prostora ter več udobja pri vsakodnevnih opravilih.

2. Več naravne svetlobe v bivalnem okolju

Naravna svetloba pozitivno vpliva na razpoloženje in splošno počutje, zato je priporočljivo, da jo v prostor spustimo v največji možni meri.

Odpiranje zaves, uporaba svetlih barv in premišljena postavitev ogledal pripomorejo k svetlejšemu in prijetnejšemu ambientu. Svetel prostor deluje bolj odprto in spodbuja boljšo energijo čez dan.

3. Skrb za kakovosten zrak v prostoru

Svež in čist zrak je pomemben dejavnik zdravega bivanja, saj vpliva na dihanje, koncentracijo in počutje. Redno prezračevanje, zmanjševanje virov vlage in skrb za čistočo prispevajo k boljši kakovosti zraka v prostoru. Takšno okolje zmanjšuje obremenitve za telo in ustvarja prijetnejše bivalne razmere.

4. Vzpostavitev reda in organizacije

Urejen prostor prispeva k večjemu občutku nadzora in notranjega miru. Ko imajo predmeti svoje mesto, je vsakodnevno bivanje bolj pregledno in manj stresno.

Redna organizacija in premišljeno shranjevanje omogočata, da se v prostoru lažje sprostimo in se osredotočimo na pomembne stvari.

5. Izboljšanje spalnega okolja

Spalni prostor ima velik vpliv na kakovost počitka in regeneracijo telesa. Udobna postelja, primerna temperatura in umirjen ambient prispevajo k boljšemu spancu. Ko je spalnica namenjena predvsem počitku, se telo lažje umiri, kar se odrazi tudi v večji dnevni zbranosti.

6. Uporaba preverjenih informacij za izboljšave doma

Pri načrtovanju sprememb v bivalnem okolju je smiselno poseči po kakovostnih in zanesljivih virih informacij. Na spletu so na voljo vsebine, kot jih ponuja Udobjedoma.si.

Tam najdemo praktične nasvete o udobju bivanja, rešitvah za vlago, urejanju prostorov in splošnem izboljšanju domačega okolja. Takšni viri pomagajo pri premišljenih odločitvah brez nepotrebnih napak.

7. Razmislek o dolgoročni vzdržnosti bivanja

Kakovost bivanja je povezana tudi z dolgoročno vzdržnostjo doma. Učinkovita raba energije, izbira trajnih materialov in zmerna poraba virov prispevajo k stabilnejšemu bivalnemu okolju. Takšen pristop izboljšuje vsakodnevno udobje in hkrati zmanjšuje obremenitve za okolje ter prihodnje stroške.

The post 7 idej za izboljšanje kakovosti bivanja appeared first on Aquasana.si.

Zeliščni kotiček ni le praktičen, temveč ima tudi dekorativno vrednost. Z vonjem in barvitostjo prispeva k prijetnemu ambientu, poleg tega pa nas spodbuja k večjemu zavedanju o uporabi naravnih sestavin v vsakdanjem življenju.

Izbira prave lokacije

Za uspešno rast zelišč je pomembno, da jim zagotovimo dovolj sončne svetlobe. Večina zelišč dobro uspeva na sončnih legah, zato je priporočljivo izbrati prostor, ki prejme vsaj pet ur neposredne svetlobe dnevno. Okenska polica, balkon ali zunanji rob vrta so primerni prostori, ki omogočajo zdravo rast.

Če nimamo dostopa do naravne svetlobe, razmislimo o uporabi namenskih luči za rastline. V notranjih prostorih, kjer je svetlobe manj, takšni viri svetlobe nadomestijo sonce in omogočajo rast tudi pozimi. Pomembno je, da rastline postavimo dovolj narazen, s čimer zagotovimo dobro kroženje zraka in preprečimo razvoj plesni.

Priprava posod in ustrezna zemlja

Zelišča lahko gojimo v različnih posodah, vendar naj imajo vse dober odtok za vodo. Na dnu loncev naj bodo luknje, skozi katere odteka odvečna vlaga, saj s tem preprečimo gnitje korenin. Priporočljivo je, da pod posodo dodamo tudi krožnik za zbiranje vode. Zemlja mora biti rahla, prepustna in bogata z organskimi snovmi.

V vrtnarskih centrih so na voljo mešanice, namenjene prav za zelišča. Te pogosto vsebujejo pesek ali perlit, kar poveča zračnost. Dobra osnova zagotavlja močnejšo rast in manjšo potrebo po gnojenju v prvih tednih.

Zelišča, primerna za začetnike

Začetniki naj se odločijo za rastline, ki so nezahtevne in hitro rastejo. Med najprimernejšimi so bazilika, peteršilj, drobnjak, timijan in meta. Te rastline dobro uspevajo v različnih pogojih in ne zahtevajo posebne nege, zato so odlična izbira za prve poskuse z zelišči.

Bazilika potrebuje veliko sonca in redno zalivanje, vendar odlično uspeva tudi na kuhinjski polici. Peteršilj je trpežen in prenese manj ugodne razmere. Meta hitro raste, a jo je treba saditi ločeno, saj s koreninami hitro zavzame ves prostor v posodi ali gredi.

Pravilno zalivanje in gnojenje

Zelišča potrebujejo redno in zmerno zalivanje. Pomembno je, da prst ni stalno mokra, saj s tem povečamo tveganje za gnitje korenin. Priporočljivo je zalivanje, ko je zgornji sloj zemlje suh na dotik. V vročih dneh je pogostost zalivanja večja, vendar še vedno odvisna od lege in posode.

Gnojenje naj bo zmerno in prilagojeno posamezni vrsti. Uporabimo tekoča gnojila na osnovi alg ali komposta, s katerimi ne obremenimo rastlin. Gnojimo na vsaka dva tedna v rastni sezoni, pozimi pa z gnojenjem prenehamo. Prekomerno hranjenje povzroči prehitro rast in slabšo aromo listov.

Obrezovanje in spodbujanje rasti

Redno obrezovanje spodbuja rast in ohranja rastline bujne. Pri večini zelišč odstranimo vrhnje dele poganjkov, s čimer spodbujamo razvejanje. S tem povečamo pridelek, ohranjamo kompakten videz rastline in preprečimo olesenitev stebel.

Obrezujemo vedno z ostrimi škarjami ali nožem, da ne poškodujemo rastline. Najbolje je, da režemo tik nad listnim vozlom. Zelišča, kot sta bazilika in meta, ob pravilnem obrezovanju ves čas odganjajo sveže liste, ki jih uporabimo pri kuhi ali za sušenje.

Shranjevanje in uporaba zelišč

Pridelek uporabimo svež, posušen ali zamrznjen. Sveža zelišča režemo tik pred uporabo, s čimer ohranimo največ arome. Če imamo višek pridelka, zelišča posušimo na senčnem in zračnem mestu, nato pa shranimo v temnih steklenih kozarcih ali platnenih vrečkah.

Zamrzovanje je primerno za peteršilj, drobnjak in koper. Narezana zelišča položimo v posodice za led, dodamo malo vode in zamrznemo, s čimer ohranimo barvo, okus in strukturo. Shranjevanje na ta način nam omogoča uporabo zelišč skozi vse leto, tudi v času, ko jih na vrtu ni.

The post Zeliščni kotiček: kako začeti in katere rastline izbrati? appeared first on Aquasana.si.

Pri hlajenju velja podobno pravilo. Hlajenje prostorov naj poteka zvečer ali zgodaj zjutraj, ko so zunanje temperature nižje. Dnevno zagrinjanje zaves in spuščanje rolet prepreči segrevanje prostorov. Priporočljivo je tudi redno čiščenje filtrov pri klimatskih napravah, s čimer izboljšamo učinkovitost in zmanjšamo porabo energije.

Izklapljanje naprav, ki niso v uporabi

Veliko naprav porablja energijo tudi takrat, ko niso vklopljene. Televizorji, polnilci, zvočniki in računalniki v stanju pripravljenosti še vedno porabljajo elektriko. Izklapljanje naprav iz električnega omrežja ali uporaba razdelilnikov z gumbom omogoča hiter nadzor nad porabo.

Poleg tega se priporočajo navade, kot je izklop monitorja, kadar ga ne potrebujemo, in uporaba varčnih načinov delovanja pri računalnikih. V večjih gospodinjstvih takšne spremembe pomenijo precejšnjo razliko pri mesečnih stroških. Učinek je največji, če so navade dosledne in vključujejo vse družinske člane.

Učinkovita uporaba naravne svetlobe

Naravna svetloba je brezplačen vir, ki ga pogosto zanemarjamo. Odgrinjanje zaves, čiščenje oken in pravilna razporeditev pohištva omogočajo, da v prostor vstopi več svetlobe. S tem zmanjšamo potrebo po uporabi umetne razsvetljave, zlasti čez dan. Prostor postane svetlejši in prijetnejši za bivanje.

Pri delu od doma je smiselno izkoristiti naravno svetlobo tako, da je delovni kotiček ob oknu. Tudi svetle barve sten in pohištva pripomorejo k boljši odbojnosti svetlobe. Z manjšo uporabo električnih svetil zmanjšamo porabo, ne da bi pri tem žrtvovali udobje ali funkcionalnost prostora.

Varčnejše ravnanje z vodo in toploto

Vsakič, ko segrevamo vodo, porabljamo energijo. Krajše prhanje, uporaba termostatskih armatur in manj pogosto odpiranje tople vode so preprosti načini za zmanjšanje porabe. V kuhinji se priporoča uporabo pokrovov med kuhanjem, saj se voda hitreje segreje in zmanjša čas uporabe štedilnika.

Pomemben vpliv ima tudi izbira temperature pri pranju perila. Pranje na 30 ali 40 stopinj je pogosto dovolj za osnovno čiščenje, pri čemer porabimo manj energije kot pri višjih nastavitvah. Sušenje perila na zraku namesto v sušilnem stroju pa prinese še dodatne prihranke brez večjega napora.

Zamenjava klasičnih žarnic z varčnimi svetili

Zamenjava starih žarnic z LED svetilkami je ena najbolj učinkovitih sprememb, ki jo izvedemo brez večjih posegov. LED svetila porabijo bistveno manj energije in zdržijo večkrat dlje kot klasične žarnice. S tem zmanjšamo stroške in hkrati tudi potrebo po pogostih menjavah.

Pomembno je, da svetila uporabljamo le takrat, ko jih res potrebujemo. V prostorih, kjer se zadržujemo le kratek čas, kot so hodniki ali shrambe, se priporočajo svetila s senzorjem gibanja. S tem preprečimo nepotrebno delovanje in porabo elektrike, ne da bi pri tem vplivali na funkcionalnost osvetlitve.

Redno vzdrževanje naprav in opreme

Električne naprave, ogrevalni sistemi in gospodinjski aparati delujejo učinkoviteje, kadar so pravilno vzdrževani. S čiščenjem filtrov, rednim odstranjevanjem prahu in servisiranjem podaljšamo življenjsko dobo naprav ter izboljšamo njihov izkoristek. Zanemarjena oprema pogosto porablja več energije, ne da bi izboljšala delovanje.

Pri hladilnikih se priporoča redno čiščenje zadnje stene in preverjanje tesnil. Slabo tesnjena vrata povzročijo uhajanje hladnega zraka, kar poveča delovanje kompresorja in s tem porabo elektrike. Pri pralnih in pomivalnih strojih je priporočljivo občasno zagnati program čiščenja z naravnim kisom, s čimer preprečimo nalaganje vodnega kamna in izboljšamo energetsko učinkovitost.

Z zgoraj naštetimi nasveti bo družinski proračun precej manj obremenjen, ostalo pa bo več denarja za prijetnejše reči.

The post Kako zmanjšati porabo energije brez večjih sprememb? appeared first on Aquasana.si.

Slednja nikakor ni samo neprijetna na pogled, pač pa jo lahko tudi vonjamo, uničuje stene in pohištvo ter slabo vpliva na naše zdravje. Spore plesni so trdožive, vsekakor pa si jih ne želimo v svojih pljučih. Ne veste, ali je zrak v vašem stanovanju primeren za dihanje ali ne?

Izmerite vlažnost zraka

V ta namen imamo v trgovinah za dom in vrt na voljo higrometre različnih vrst. Gre za napravo, ki meri vlažnost zraka v prostoru in je nadvse preprosta. Poznamo analogne in digitalne higrometre, pri čemer pa velja dodati, da so naprave zares poceni. Osnovni higrometri so na voljo že za 10 €.

Optimalna vlažnost zraka se giblje med 50 in 55 % z nekaj malega odstopanja. Presuh zrak se pojavlja v zimskem času, ko manj zračimo in je zrak dodatno segret ter izsušen zaradi ogrevanja. Preveč vlažen zrak pa se lahko pojavi iz različnih razlogov, in takrat je ukrepanje nujno.

Kako zmanjšati vlago v stanovanju?

Vlažnost zraka v stanovanju navadno urejamo z rednim prezračevanjem. Je pa lahko vlaga posledica različnih dejavnikov, kot so poplava, slaba toplotna izolacija, PVC okna, ki ne prepuščajo zraka, gradbena dela in podobno. V teh primerih lahko prav pride razvlažilec zraka.

Zadrževanje vlage v stenah namreč povzroča idealne razmere za nastanek zidne plesni, za katero pa vemo, kako zelo nevarna je. Najem razvlažilca zraka je v tem primeru idealna rešitev, saj gre za napravo, ki lahko dnevno iz zraka odstrani na desetine litrov vlage, hkrati pa je najem neprimerno cenejši od nakupa naprave, ki jo boste morda potrebovali zgolj enkrat.

Kako deluje razvlažilec zraka?

Razvlažilec zraka, kakršen je denimo NEMAXX BT55, omogoča odstranitev do kar do 55 litrov vlage na dan. Uporaba je povsem enostavna, napravo pa vam iz podjetja Frisema d.o.o. pripeljejo, demonstrirajo delovanje in po končani uporabi tudi odpeljejo.

Razvlaževanje je nadvse preprosto pojasniti. Razvlažilec dela po principu ohlajanja zraka, kar v napravi sproža nabiranje kondenza, ki ga iz zraka izloči, preden ga pošlje nazaj v prostor. Voda se zbira v posodi, ki se jo enostavno odstrani in izprazni po potrebi.

Kdaj pride do prevelike vlažnosti zraka?

Kot omenjeno, je razlogov za to kar nekaj. Med pogostejšimi je vsekakor slaba izolacija stavbe, kar pomeni, da so stene ves čas na udaru temperaturnih sprememb in idealen kanal za zbiranje kondenza. Še eden od razlogov je lahko počena vodovodna cev.

Naj gre za vidno poškodbo, torej poplavo, ali pa zgolj za puščanje, ki ga dolgo ne opazimo, so posledice zelo podobne. Večina gradbenih del vključuje kar nekaj vode, ki mora ven iz sten, a ji navadno ne damo dovolj časa, zato je priporočljivo prostore po končanih delih izpostaviti industrijskim razvlažilcem zraka.

Poskrbite za ustrezen zrak v stanovanju, redno prezračujte, bodite pozorni na izbiro kakovostnih oken in vrat, v vsakem primeru pa pokličite na pomoč, če vam stvari uidejo iz rok.

The post Zakaj se odločiti za najem razvlažilca zraka? appeared first on Aquasana.si.

V prvi vrsti moramo seveda poskrbeti za primerno sorto. Za vzgojo lastnih sadij se priporočajo hibridi. Ti so označeni s F1, zanje pa je značilno, da dajejo zanesljivejše in bistveno bolj izenačene pridelke.

V nadaljevanju še 10 nasvetov za uspešno gojenje paradižnika.

1. Dovolj prostora za razvejanje

Sadike paradižnika je potrebno presajati do prvih listov. S tem omogočimo, da so korenine sposobne priti do čim več hranil ter vode. Če so cepljene, moramo paziti, da je cepljeno mesto nad zemljo.

Praviloma se sadike paradižnika sadi 50 centimetrov narazen v vrsti ter 70 centimetrov narazen med posameznimi vrstami. V rastlinjaku pa naj bo sadilna razdalja vsaj za 20 centimetrov večja.

2. Močna direktna svetloba

Sadike paradižnika nujno potrebujejo močno direktno svetlobo. Ker so pozimi dnevi kratki, rastlinam še toliko težje ponudimo dovolj naravne svetlobe. Če jih gojimo v rastlinjaku, je daleč najboljša rešitev ta, da jih vsak dan vsaj za 14 ur postavimo pod umetno svetlobo.

Mlade rastline naj bodo od fluorescentnih svetilk oddaljene le nekaj centimetrov, da jim lahko omogočimo primerno rast. Ko bodo pripravljene na sajenje zunaj rastlinjaka, poskrbimo, da jih posadimo na najbolj sončni del zelenjavnega vrta.

3. Uporaba ventilatorja

Za razvoj močnega stebla se morajo rastline paradižnika ves čas premikati in zibati v vetru. Naravno se to seveda dogaja na prostem. Če jih gojimo v notranjem prostoru, moramo sami zagotoviti primerno kroženje zraka.

Umeten vetrič lahko ustvarimo z uporabo ventilatorja. Rastline v tem primeru vsaj za pet minut obračamo po umetno narejenem vetru, in to dvakrat na dan.

4. Pred sajenjem primerno ogrejemo tla

Paradižniki ljubijo toploto. Če temperatura zraka in tal ni primerna, ne bodo pričeli primerno rasti. Za ustrezno ogreta tla lahko dobro poskrbimo že nekaj tednov pred sajenjem – območje sajenja paradižnikov prekrijemo s črno plastiko.

Nekateri priporočajo celo uporabo plastičnih plaht v rdeči barvi, saj naj bi bile pri omenjenem procesu še bistveno učinkovitejše.

5. Sadike posadimo dovolj globoko

Paradižnikove sadike moramo posaditi globlje, kot so bile posajene v loncu – vse do zgornjih listov. Le na takšen način rastline lahko razvijejo korenine vzdolž celotnega stebla. Več korenin za rastlino pomeni, da je močnejša.

Izkopati moramo torej dovolj veliko jamico ali pa plitev jarek ter rastline položiti postrani. Hitro se zravnajo same od sebe in rastejo proti soncu.

6. Mulčenje, ko je zemlja dovolj ogreta

Z odlaganjem zastirke moramo počakati, dokler se tla ne segrejejo dovolj. Kljub temu da mulčenje omogoča varčevati z vodo in preprečuje, da bi se po zemlji širile bolezni, je treba torej z njim počakati.

Paradižnik ima na sploh rad toploto. Počakati moramo, da sonce spomladi zemljo dovolj segreje. Ko so temperature primerno visoke in tla primerno ogreta, lahko dodajamo plast zastirke, da pomaga zadrževati vlago.

7. Odstranjevanje spodnjih listov

Ko paradižnik doseže primerno višino, moramo s spodnjega dela stebla odstraniti liste. Ti veljajo za najstarejše liste in navadno so to prvi listi, kjer se pojavijo težave z glivicami.

Spodnji listi paradižnika sčasoma dobivajo najmanjšo količino svetlobe in pretoka zraka. Ker ležijo blizu tal, so še toliko bolj dojemljivi za bolezni.

8. Odstranjevanje priseskov

Priseske, ki se razvijejo v mednožnem delu vej, moramo primerno odstraniti. Ti namreč ne bodo obrodili sadov, prav tako drugim delom rastline jemljejo energijo.

Ne smemo pozabiti tudi na obrezovanje nekaterih drugih delov rastline. Če želimo, da sonce doseže zoreče plodove, je dobro sproti odstranjevati oziroma redčiti odvečno listje. Obenem se moramo zavedati, da so prav listi tisti del rastline, ki ustvarjajo sladkorje. Manj listov torej pomeni tudi manj sladkih paradižnikov.

9. Redno zalivanje

Medtem ko se razvijajo plodovi, moramo paradižnik redno in obilno zalivati. Neredno zalivanje vodi do gnitja. Rastline morajo tedensko dobiti vsaj 1 do 1,5 centimetra vode.

Zalivanje omilimo, ko paradižniki pričnejo zoreti. Zmanjšanje količine vode namreč rastlino spodbudi h koncentraciji sladkorjev za slajši okus.

10. Ščipanje konic na glavnih steblih

Zorenje paradižnika je v večji meri prepuščeno vremenu. Včasih pa lahko pomagamo tudi sami. Ščipanje konic na glavnih steblih na začetku poletja spodbuja paradižnike, da pričnejo vlagati svojo energijo v cvetenje. Slednje velja za indeterminantne paradižnike oziroma tiste, ki imajo stalno na voljo plodove.

Ščipanje se lahko izvrstno obnese tudi proti koncu poletja, kadar želimo, da z zorenjem pohitijo še zadnji paradižniki.

The post 10 nasvetov za gojenje paradižnika appeared first on Aquasana.si.

Nekatere rastline enostavno potrebujejo več gnojila kot druge, zato je pred urejanjem vrta treba pripraviti načrt. Zagotovo pa je zelo slabo poslušati nasvete v stilu, da bo bolj pognojen vrt bolj bogato obrodil. Tudi vsega dobrega je enkrat preveč.

Katera gnojila uporabiti?

Rastline za svojo rast potrebujejo določena hranila in snovi, kot so dušik, fosfor, kalij in drugo. S tem poskrbimo, da se bo rastlina lahko razvijala tako v koreninah kot zelenih delih, predvsem listih. Ker na vrt delujejo različne vremenske spremembe, je nujno, da s kalijem poskrbimo za njihovo odpornost.

Za domač vrt nekako velja, da ne uporabljamo mineralnih gnojil, pač pa zgolj organska. Eden bolj priljubljenih je hlevski gnoj, uporablja pa se tudi gnoj prašičev in perutnine. Uporabljamo vsaj pol leta star gnoj. Določena organska gnojila lahko tudi kupimo, doma pa lahko pridelamo kompost.

Koliko gnojiti?

Najslabše se je gnojenja vrta lotiti na pamet. Najprej je potrebno pravilno razdeliti vrt in gredice ter načrtovati, kaj bo kje raslo, saj ni vseeno, kateri rastlini namenimo koliko gnoja. Prav tako pa velja za eno izmed večjih napak vsakoletno gnojenje s hlevskim gnojem.

Hranila iz hlevskega gnoja se namreč v zemljo sproščajo več let, zato lahko z vsakoletnim dodatnim gnojenjem rastlinam zgolj škodimo. Še eno izmed pravil je, da vrta ne gnojimo v obdobju, ko rastline komajda poženejo korenine, saj jih lahko na ta način dobesedno požgemo.

Uravnoteženost gnojenja

Bistvo gnojenja zelenjavnega vrta tiči v uravnoteženosti. Gnojimo spomladi in v času, ko rastline intenzivno rastejo ter močno potrebujejo hranila. Priporoča pa se tudi analiza tal, ki bo povedala, koliko gnojiva sploh moramo dodati. Takšna analiza naj bi se opravila na vsaka 4 leta.

Če imamo to srečo, da lahko pridelamo lasten kompost, potem pognojimo spomladi, ko odstranimo plevel in vrt pripravljamo na sajenje. Kompost zadelamo v prst, s čimer vsako leto dodatno izboljšujemo njeno kvaliteto. Količina naj bo prilagojena potrebam posameznih rastlin.

Gnojila je potrebno zadelati v tla

Še eno od pravil, ki se ga je treba držati pri gnojenju, je, da se uporabljeno gnojilo zadela v tla. Razlog za to je precej preprost. Če gnojilo na primer zgolj posujemo po zemlji in pustimo, bodo hranila namesto v zemljo izparevala v zrak in bo tako manj dobrega ostalo za vrt in rastline.

Gnoja ne gre zakopavati pregloboko, saj še vedno potrebuje zrak in vodo za vse tiste procese, ki na koncu nahranijo rastline. Prav tako pa lahko s preglobokim zakopavanjem povzročimo gnitje.

The post Osnovna pravila gnojenja zelenjavnega vrta appeared first on Aquasana.si.

Tudi to pa je potrebno vzdrževanja, zato si zasluži nekaj več naše pozornosti, kot mu je običajno namenimo. In kako vzdrževati kovinsko pohištvo, da nam bo dolgo hvaležno? V resnici ne gre za kaj posebnega. Nekaj malega ljubezni, prostega časa, orodja in ustrezne barve za kovino.

Vrtno pohištvo – prvi korak

V primeru, ko gre za kovinsko pohištvo, ki je ves čas na udaru vremenskih sprememb, dežja, sonca, snega, vetra in podobnih vplivov, je povsem mogoče, da je le-to premalo zaščiteno. V tem primeru se hitro zgodi, da pride do poškodb in posledično do rjavenja.

Korozija razžira kovino, zato je nujno ukrepanje. Pred barvanjem bo potrebno površino najprej osušiti in očistiti, odstraniti je treba stare nanose barv in lakov ter poskrbeti za morebitne rjave dele. To storimo kar z brusnim papirjem ali nežno žičnato krtačo.

Vrtno pohištvo – drugi korak

Ko smo zadovoljivo očistili celotno površino, sledi čiščenje prahu. V primeru, da izvedemo mokro čiščenje, je potrebno kovino znova posušiti pred nadaljevanjem, ki pa še ne bo barvanje. Najprej nanesemo temeljno barvo ali zaščitni sloj proti rji.

Ko se ta posuši, se lotimo barvanja. Da bi bili nanosi karseda enakomerni, je najbolje uporabiti primeren valjček in nanesti barvo v toliko slojih, da ustrezno prekrije kovinsko površino. Če barvamo s čopičem, pazimo na smer barvanja, saj se bo zamahovanje vsepovprek še kako poznalo na končnem izdelku.

Notranje pohištvo

Notranje kovinsko pohištvo navadno nima težav z rjo niti ni drugače pretirano poškodovano. Zmoti lahko oluščena barva ali pa nam je ton barve enostavno postal dolgočasen. Z eno izmed barv za kovino TEKNOS bomo z lahkoto poživili svoje pohištvo.

Barvo izberemo tako, da se bo skladala s preostalim pohištvom, zato je dobro pred nakupom preveriti, kakšni odtenki posamezne barve so na voljo. Takšno pohištvo navadno barvamo zunaj, kjer je boljša zračnost, čeprav sodobne barve na vodni osnovi prav tako niso več zdravju nevarne.

Brez hitenja

Barvanje pohištva se nikoli ne lotimo v pomanjkanju časa ali v večernih urah, ko začne primanjkovati dnevne svetlobe. Hitenje se namreč na končnem rezultatu precej pozna. Pazimo tudi, da na površini ne ostajajo zračni mehurčki, pohištva pa ne prestavljamo, vse dokler ni zares do konca posušeno.

The post Vzdrževanje kovinskega pohištva appeared first on Aquasana.si.

Rešitev so nadzorni sistemi, ki niso zgolj okorele kamere, pač pa so opremljeni s senzorji gibanja in zaznavanjem obraza ter so tako zelo pametni, da znajo ločiti padajoče listje in živali od vsiljivcev. V tem primeru vas ne bodo vznemirjali po nepotrebnem in vam kvarili dopusta ali spanca.

Kvaliteta in cena nadzornih sistemov

Že dolgo ni več treba sklepati kompromisov med kvaliteto in ceno, saj je tehnologija na vseh področjih tako napredovala, da si takšen varnostni sistem lahko privošči praktično vsak. Na srečo je na voljo tudi veliko različnih – glede na to, kje in za kaj potrebujete svoje digitalne oči.

Kakovostni materiali zagotavljajo vzdržljivost v vseh vremenskih pogojih, optimizirana elektronika pa karseda nizko porabo električne energije. Pred nakupom pomislite tudi na to, ali želite, da si kamera zabeleži in shrani posnetke, ali pa vam jih kar pošlje.

Varnostni in opozorilni nadzorni sistem

Varnostne kamere so danes videti zelo nevpadljivo in so dovolj majhne, da ne motijo izgleda hiše, hkrati pa dovolj opazne, da se jih zlikovci prestrašijo. V primeru, da se to ne zgodi, pa imajo na zalogi še nekaj asov v rokavu. Za začetek je to sistem, prek katerega vam bo v prvem trenutku poslano obvestilo, da se nekaj dogaja.

Enako pomemben, če ne še bolj, pa je sistem, ki s svetlobnimi in zvočnimi signali prestraši ter prežene nepridiprava z vašega dvorišča. Dogajanje okoli mesta, ki ga pokriva oko kamere, lahko tudi v živo spremljate s pomočjo pametnega telefona ali tabličnega računalnika.

Visoka ločljivost nadzornih kamer

Pozabite na posnetke varnostnih kamer iz starih filmov, kjer so posnetki vedno megleni in zrnasti, nepridipravi pa do konca neprepoznavni. Takšni posnetki bolj malo koristijo, ko je potrebno prepoznati osebo, ki vam je vdrla v dom ali morda poškodovala avtomobil na dvorišču. Varnostne kamere, kakršne najdete tudi na GoSport.si, zagotavljajo posnetke visoke ločljivosti, ki navdušijo celo ponoči.

Za dobro vidljivost v času noči poskrbijo infrardeča svetloba in senzorji, ki za osvetlitev posnetka izkoriščajo tako minimalno svetlobo, kot je tista od lune in zvezd. Vaš dom bo na ta način zavarovan dan in noč, v primeru nezaželenih situacij pa boste o dogajanju vsekakor pravi čas obveščeni.

The post Zakaj dom zavarovati z nadzornim sistemom? appeared first on Aquasana.si.

S skrbjo za bonsaj duhovno rastemo, na nek način meditiramo in se učimo, kako ostati mirni in se ne predajati stresu, ki ga je okoli nas vse več. Ker pa bonsaj zahteva leta in leta, se marsikdo prestraši, da nalogi ne bo kos. A danes lahko bonsaj kupimo v vrtnem centru in naprej skrbimo zanj.

Kako izbrati bonsaj?

Ena od dilem je vsekakor sama izbira. Še posebej začetniki najprej ne vedo, kam bi se obrnili in po katerem drevescu bi segli. K sreči lahko danes kupimo že rastline pripravljene na nadaljnje vzdrževanje, kljub temu pa je potrebno o njih vedeti nekaj reči.

Če nimate namena postati profesionalec na tem področju, si boste vsekakor raje ogledali tiste vrste, ki ne zahtevajo prav posebnega režima in pogojev. V tem primeru bodo za vas najprimernejši bonsaji, ki so navajeni uspevati v vremenskih pogojih, kakršni so v vašem okolju, verjetno še bolje pa bo pogledati kar za sobnimi.

Sobni bonsaj

Kot ste verjetno že uganili, je sobni bonsaj rastlina, ki dobro uspeva pri sobni temperaturi. Mednje štejemo grmovnice in listavce, ki načeloma dobro uspevajo v podobnih pogojih, kot jih imate na voljo doma. Naj vas ne zmoti kakšna opazka poznavalca, da to ni pravi bonsaj.

Vaš sobni bonsaj bo enako prikupen kot katerikoli drugi, in tudi njemu boste posvetili nekaj svoje pozornosti, da bo lepo uspeval pred vašimi očmi. Če boste strokovnjake vprašali za nasvet, vam bodo verjetno priporočili fikus, ki raste dokaj hitro, a je zanj precej enostavno skrbeti. Obrezovali ga boste namreč zgolj enkrat letno, in sicer spomladi.

Skrb za rastlino

Če govorimo o sobnem bonsaju, naj dodamo, da bo zanj najprimernejše okolje s temperaturo od 15 do 25 °C. Naj vas ne bo strah, če nimate zares veliko sonca v sobi, saj mu bolj godi posredna in ne preveč močna sončna svetloba.

Čeprav je znano, da je potrebno bonsaj zalivati izjemno natančno in skrbeti za to, da se voda ne zadržuje v plitki posodi, pa je pri sobnem bonsaju to nekoliko manj zahtevno. Vseeno pa poskrbite za to, da zemlja ne bo pretirano poplavljena, saj lahko to slabo vpliva na korenine.

Vodič za vzdrževanje bonsaja

Da bo vaš bonsaj dobro uspeval, se držite naslenjih navodil:

• Redno preverjajte vlažnost zemlje in zalijte, ko je ta suha. Ne zalivajte zgolj ciklično po urah, saj se vlažnost redno spreminja.
• Bonsaj namestite stran od direktne sončne svetlobe in ne blizu grelnih teles.
• Redno obrezujte, da bonsaj ohrani pravo obliko. To storite tako, da previdno odstranjujete lističe in vejice.
• Obliko bonsaja vzdržujte z vrvico, s katero zvežete vejice.
• V zemljo dodajte nekaj večjih kamenčkov za boljše odvajanje vode.
• Gnojilo vedno dodajajte šele po zalivanju.
• Bonsaj presadite na dve do pet let.
• Pri presajanju vedno skrbno očistite posodico.

Spoznajte še druge vrste bonsajev

Omenili smo že, da med sobnimi bonsaji prevladujejo fikusi in grmovnice, poglejmo pa še druge vrste, ki znajo biti dokaj zahtevne za vzdrževanje. Morda še niste slišali za Šito bonsaj. Gre za miniaturno drevesce, ki meri tja do 5 centimetrov in ima zelo malo vejic in listov.

Mame bonsaj meri do 15 centimetrov, Šohin od 15 do 25 centimetrov, poznamo pa tudi nekoliko večje. Ti segajo do 60 centimetrov in se imenujejo Chumono. Obstajajo pa še večje vrste, denimo Omono, ki meri do 120 cm, ter Hachi-uye, ki zraste preko 130 cm visoko.

The post Kako poskrbeti za bonsaj? appeared first on Aquasana.si.

Tudi v tem času je v zemlji še marsikaj, kar bo popestrilo naše mize in krožnike, hkrati pa je potrebno vrt pripraviti za prihajajočo sezono. Lastniki vrtov vam bodo povedali, da dela na vrtu v resnici nikoli ne zmanjka. K sreči pa gre za delo, ki ga opravljamo z veseljem.

1. Priprava na naslednjo sezono

V novembru na vrtovih potekajo vzdrževalna dela na različne načine. Po eni strani je potrebno določene vrtnine, ki se še vedno nahajajo v zemlji, zaščititi pred mrazom ali presaditi, po drugi strani pa je treba zemljo pripraviti na zimsko obdobje.

Na vrtu boste v tem času še vedno opazili radič, špinačo in ohrovt. Tudi korenje in zelena lahko še vztrajata do tistega pravega mraza. Prazne gredice rahlo prekopljemo, potresemo z organskim gnojilom in z dodatno plastjo zemlje.

2. V sadovnjaku

V sadovnjaku je novembra vedno kaj dela. V primeru, da je ostalo še kaj vztrajnega sadja, tega oberemo in ustrezno skladiščimo v temen in hladnejši prostor. Navadno v klet ali v za to namenjeno shrambo. V novembru je tudi ugoden čas za presajanje sadnega drevja.

Jablane, hruške in podobno sadno drevje obrežemo ter zaščitimo pred morebitnimi škodljivci. V boju zoper glivične bolezni lahko uporabimo bakren pripravek, s katerim poškropimo drevesa.

3. Skrb za zelišča

Zelišča, ki naše brbončice razveseljujejo skozi celo leto, je potrebno presaditi v lončke in jih umakniti v toplejše prostore. Če je v kuhinji na voljo dovolj prostora na okenski polici ali pultu, do katerega seže dnevna svetloba, bo več kot zadostovalo.

Zelišča, kot sta na primer timijan in drobnjak, lahko pustimo zunaj, vsekakor pa je potrebno poprej preveriti, katera so tista, ki potrebujejo zaščito pred mrazom in katera mu dobro kljubujejo kar sama od sebe.

4. Okrasne rastline

Rože in druge okrasne rastline, občutljive na mraz, presejemo v lončke ter postavimo na varno. V novembru še vedno sadimo tulipane, pri čemer pa je potrebno zemljo prekriti s hlevskim gnojem, s katerim hkrati prekrijemo trajnice.

5. Novembra sejemo tudi vrtnine

Navadno v novembru sejemo vrtnine, ki kalijo precej dolgo in bi radi pridelke zagledali že zgodaj spomladi. Mednje štejemo špinačo, korenje, peteršilj in čebulo. Pomislimo še na česen, sejemo pa lahko tudi grah. Če imate na voljo zimski vrt, pa sploh ni nobene težave.

The post 5 novembrskih vrtnih opravil appeared first on Aquasana.si.